Pomožni deli očesa so tisti deli, ki podpirajo delovanje očesa, a niso neposredno vključeni v proces nastajanja vida. Njihova naloga je, da obdajajo in varujejo očesno zrklo. Sem spadajo obrvi, veke s trepalnicami, veznica, očesne žleze, solzna žleza in solzni aparat ter očesne mišice.
Obrvi so dlačice nad očesno kotanjo, ki preprečujejo znoju ali dežnim kapljam, da zaidejo v oči. Pomembno vlogo imajo tudi v nebesedni komunikaciji in izražanju čustev.
Trepalnice rastejo ob robu zgornje in spodnje veke. Prašnim delcem, umazaniji ali mikroorganizmom preprečujejo vstop v oko. So zelo občutljive na dotik. Ko živčni končiči ob korenu trepalnic zaznajo njihov premik, sprožijo refleksno zapiranje vek, kar obvaruje oko pred vstopom tujkov. Poleg tega imajo tudi pomembno zaščitno vlogo pred UV žarki. Z oblikovanjem naravnega senčila ščitijo roženico pred prekomerno izpostavljenostjo soncu. Pripomorejo tudi k zmanjševanju izhlapevanja solznega filma s površine očesa.
Veki sta kožni gubi, ki z zgornje in spodnje strani pokrivata očesno zrklo. Zgrajeni sta iz treh pasti. Na zunanji strani ju pokriva koža, v sredini so vezivne ploščice in mišična vlakna, na notranji strani pa je veznica. V veki se nahajajo tudi številne žleze. Neposredno ob korenu trepalnic se v kožo odpirajo izvodila drobnih Mollovih žlez znojnic in Zeissovih žlez lojnic. Pod veznico ležijo še Meibomove žleze lojnice, ki potekajo po celotni dolžini veke ob vezivni ploščici.
Solzna žleza se nahaja v zgornjem zunanjem delu očesne jamice. Izloča voden izloček, ki pokriva površino očesa in je pomemben del solznega filma. Žleza ima zaščitno vlogo, saj z izločanjem solz poskrbi za čiščenje očesa in odstranjevanje tujkov, ki so zašli v oko. Spada v sistem solznega aparata, ki s solznimi kanalčki in solzno vrečo preusmerja solze iz očesa v nosno votlino.
Očesne mišice so drobne mišice, ki se pritrjujejo na beločnico in omogočajo natančno in usklajeno gibanje obeh očes. Na vsako oko se pritrjuje 6 mišic, ki omogočajo različne vrste gibov očes. Te so delno pod našim nadzorom, delno pa delujejo neodvisno od naše volje. S tem omogočajo, da lahko oči osredotočimo na določeno točko tudi ob hitrem premikanju okolice ali glave. Poleg mišic, ki premikajo zrklo, se mišice nahajajo tudi v vekah in okoli očesne odprtine. Omogočajo gibanje vek in mežikanje. S tem ohranjajo vlažnost očesne površine ter ščitijo oko pred tujki.