Zadnji del očesa obsega zadnji dve tretjini očesnega zrkla. Gradijo ga beločnica, mrežnica, žilnica, steklovina in optični disk, ki se nadaljuje v optični živec. Glavna naloga zadnjega dela očesa je obdelava vidnih informacij in njihov prenos v možgane.
Steklovina je prozorna, elastična snov, podobna gelu. Sestavljena je iz približno 99 % vode ter odstotka kolagena in hialuronske kisline. Zapolnjuje notranjost zrkla in ohranja obliko očesa. Nahaja se med spredaj ležečo očesno lečo in zadaj ležečo mrežnico. Slednji daje oporo in jo varuje pred poškodbami ob hitrih očesnih gibih.
Mrežnica je struktura, ki obdaja notranjo stran očesa. Sestavljajo jo pigmentne in živčne celice, ki so razporejene v deset plasti. Pigmentne celice so fotoreceptorji, ki pretvorijo svetlobne signale v živčne dražljaje. Mednje spadajo čepnice in paličice. Čepnice zaznavajo predvsem barve v pogojih dobre osvetlitve. Paličice pa zaznavajo kontraste in sence ter omogočajo črno-bel vid v pogojih slabe osvetlitve. Signal se iz paličic in čepnic prenese na živčne celice mrežnice. Te informacije nato preko vidnega živca prenesejo do možganov. Na mrežnici se nahajata dve pomembni območji: rumena pega in slepa pega.
Rumena pega je najbolj občutljiv del mrežnice, kjer je največje število čepnic. Je okrogla in velika okoli 5 mm. Odgovorna je za centralni vid, saj je na njenem območju ostrina vida največja. To omogoča izvajanje nalog, ki za zaznavanje podrobnosti zahtevajo oster vid, kot sta branje in prepoznavanje obrazov. Preostali del mrežnice okoli rumene pege je zadolžen za periferni vid.
Slepa pega je območje mrežnice, kjer se združujejo živčna vlakna celic celotne mrežnice in oblikujejo snop, ki ga imenujemo vidni živec. Ta prenaša živčne signale iz mrežnice do možganov. Na območju slepe pege ni fotoreceptorjev, zato na tem mestu ne nastaja slika. Izgubo slike v tej slepi točki možgani nadomestijo z informacijami iz ostalih delov mrežnice, zato manjkajoče slike pri gledanju niti ne opazimo.
Žilnica je plast krvnih žil, ki z notranje strani obdaja mrežnico, in prehranjujejo oko. Je močno pigmentirana, kar preprečuje svetlobi, da bi v oko vstopala s prosevanjem in zagotavlja, da žarki vstopajo v oko le preko zenice. Notranjosti zrkla obarva temno, kar preprečuje nastajanje nezaželenih svetlobnih odsevov v očesu.
Beločnica je bela zunanja plast zrkla, ki sega v sprednji del očesa in se nadaljuje v roženico. Sestavljena je iz čvrstega vezivnega in elastičnega tkiva, ki varuje notranjost očesa in ohranja obliko zrkla. Nanjo se na zunanji strani pritrjujejo očesne mišice.