Rumena pega ali latinsko macula lutea je okroglo področje na zadnjem delu mrežnice, premera približno 5 do 6 milimetrov. Rumeno barvo, po kateri je poimenovana, ji dajeta pigmenta lutein in zeaksantin, ki se v velikih koncentracijah nahajata v njenih celicah. V sredini rumene pege je vdolbinica, imenovana fovea. V fovei se nahajajo predvsem na svetlobo občutljive celice imenovane čepnice, ki omogočajo centralni vid visoke ločljivosti in zaznavanje barv. Približno 5 milimetrov od centra rumene pege proti nosu se vlakna mrežničnih ganglijskih celic združijo v vidni živec, ki iz očesa prenaša vidne informacije do možganov.
Rumena pega je področje mrežnice, ki vsebuje največjo gostoto fotoreceptorskih celic čepnic. Zato ima slika, ki nastane s projiciranjem svetlobnih žarkov v rumeno pego, največjo ostrino in ločljivost. Pri zdravem očesu, ki nima dioptrije, se centralni del slike projicira točno na rumeno pego, kar omogoča jasen in oster vid. Pri kratkovidnosti ali daljnovidnosti pa se slika projicira pred ali za rumeno pego. Zato je vid zamegljen in slika neostra.
Rumena pega, podobno kot celotna mrežnica, prevaja svetlobne impulze v živčne dražljaje, iz katerih možgani sestavijo sliko. Njena glavna naloga je zagotavljanje centralnega vida visoke ločljivosti ter barvnega vida pri dobri osvetlitvi. Sodeluje tudi pri zaznavanju drobnih premikov in razlikovanju barvnih odtenkov. Zdrava rumena pega omogoča nemoteno branje besedil, prepoznavanje obrazov in opazovanje podrobnosti.
Bolezenski procesi v rumeni pegi se kažejo z značilnimi simptomi. Najpogostejša težava je zamegljen centralni vid s poslabšanjem vidne ostrine. Oteženo je zaznavanje barv. Pojavijo se lahko metamorfopsije oziroma motnje vida, pri kateri se predmeti zdijo popačeni, ali spremenjenih oblik. Na preiskavi vidnega polja najdemo lahko centralne izpade vidnega polja, ki jih imenujemo skotomi. To so področja kjer je občutljivost mrežnice za svetlobo zmanjšana ali pa celo odsotna. Zato bolniki v področju skotomov slike ne vidijo.
Rumeno pego lahko okvarijo številne bolezni. Najpogostejša je starostna degeneracija rumene pege, ki je v razvitem svetu najpogostejši vzrok slepote po 50. letu. Prevalenca bolezni narašča s starostjo.
Do bolezenskih sprememb rumene pege privedejo tudi zapleti sladkorne bolezni v sklopu diabetične retinopatije, zapore mrežničnih žil ali brazgotinske spremembe na površini mrežnice. Rumeno pego lahko okvarjajo toksični učinki zdravil, vnetne očesne bolezni in dedne bolezni mrežnice.
Za ohranitev zdravja rumene pege so bistveni zdrav način življenja z uravnoteženo prehrano, izogibanje kajenju in redni očesni pregledi. Z natančnim pregledom očesnega ozadja pri široki zenici in slikanjem rumene pege s preiskavo OCT, lahko že zelo zgodaj opazimo začetne bolezenske spremembe rumene pege, ki so lahko sprva še asimptomatske. Kakor omenjeno, odkrijemo najpogosteje začetne starostne degenerativne spremembe, ki sprva zahtevajo le redno spremljanje. Bolnikom priporočamo jemanje vitaminskih dodatkov za oči, ki vsebujejo lutein in zeaksantine, ki upočasnijo napredovanje bolezni. Pomembne so samokontrole vida z Amslerjevo mrežo, ki omogoča bolnikom, da prepoznajo morebitno poslabšanje stanja. S hitrim pregledom in zdravljenjem lahko tako preprečimo trajno okvaro vida.