Če vid ni dober, je šola težja

Preverite vid svojega otroka še pred začetkom šole, da bodo njegove sposobnosti lahko prišle polno do izraza

Dober vid je med številnimi veščinami, ki jih otroci potrebujejo za branje, pisanje in učenje. Je več kot to, da lahko jasno vidijo črke, je oblika fine motorične spretnosti. Tako kot so potrebna leta, da otroci obvladajo fino motorično spretnost nadzora drobnih mišic prstov, da pišejo čitljivo, tako so potrebna leta, da obvladajo koordinacijo še manjših mišic, ki premikajo in osredotočajo njihovih oči.

Slabši vid lahko vpliva na delo v šoli

Ko otrok ne vidi dobro, na daleč ali blizu, mu to lahko povzroči različne težave pri šolskem delu. 

  • Težave pri branju in prepisovanju navodil iz šolske table je težava predvsem kratkovidnih otrok in otrok s cilindrično dioptrijo, ki vidijo manj ostro na daleč. Pogosto se jim zgodi, da kaj narobe prepišejo, dele besedil pa izpustijo. Kasneje imajo zaradi nepopolnih zapiskov težave, ko doma utrjujejo snov. 
  • Težave pri branju in pisanju imajo daljnovidni otroci in otroci s cilindrično dioptrijo, ki slabše vidijo na blizu. Ker se jim vid, ko gledajo na blizu, pogosto megli, imajo težave predvsem pri učenju branja. Berejo zato počasneje in pogosto zamenjujejo črke. Tudi pisava je manj natančna, zato so pogosto po krivici obtoženi površnosti. Proti sredini osnovne šole, ko postanejo šolske obremenitve večje (več učenja, branja), se pogosto začnejo pojavljati tudi glavoboli. 

Znaki, ki nakazujejo, da ima otrok težave z vidom

Predšolski otrok verjetno ne bo sam opazil in povedal, da vidi slabše. Tudi tisti, ki vidijo zelo slabo, lahko v okolju, ki ga dobro poznajo, delujejo na videz čisto normalno. Mislijo, da tako kot oni, vidijo tudi vsi ostali, in nimajo možnosti, da bi se konkretno primerjali z vrstniki. Šele kasneje, v osnovni šoli, se lahko primerjajo s sošolci in opazijo, da mogoče ne vidijo iz šolske table prebrati stvari, ki jih njihovi sošolci dobro vidijo, kar pa še ne pomeni, da nam bodo to tudi povedali. 

Tudi starejši otroci redko sami opazijo in potožijo, da slabo vidijo. Kljub temu da vlagajo več dela, imajo lahko še vedno težave. Zato je toliko bolj pomembno, da smo starši, učitelji in vzgojitelji pozorni na znake, da ima otrok morda težave z vidom. Ti znaki so: 

  • otrok gleda v knjige, zvezke ali bere zelo od blizu (z nosom), 
  • pripira oči ko gleda televizijo, 
  • obrača ali nagiba glavo stalno v isto smer kadar gleda,
  • pojavljajo se nenavadni očesni gibi stalno ali le občasno, še posebno kadar je otrok utrujen ali zaspan (škiljenje, odklon očesa),
  • ponavljajoči glavoboli,
  • mencanje oči pri zelo majhnih otrocih. 

Se lahko zanesemo samo na redne preventivne sistematske preglede?

Preventivni sistematski pregledi vida se pri otrocih opravljajo pri 3. In 5. letu starosti, kasneje pa v šoli na dve leti. Načeloma so dovolj pri tistih, pri katerih starši ne opažajo nobene od zgoraj navedenih težav in če so opravljeni natančno. Pomembno je preveriti vid vsakega očesa posebej, pri tem morajo pomagati tudi starši, saj otroci radi "kukajo". 

Pomanjkljivost sistematskih pregledov je, da preverjajo samo ostrino vida na daljavo, ne preverjajo pa bližinskega vida, ki je prav tako pomemben. Pri majhnih otrocih se pojavlja tudi problem sodelovanja. To je za določena starostna obdobja normalno, otežuje pa oceno realnega stanja.

Kaj lahko sami storimo za dober vid svojih otrok? 

Danes otroci veliko časa porabijo za bližinska dela. Zaradi šolskih obveznosti več časa preživijo za knjigami, v prostem času pa radi posegajo po telefonih, računalnikih in tablicah. Tudi to je eden od razlogov za porast kratkovidnosti med otroki. Kaj lahko starši naredimo:

  • Pri daljšem branju ali učenju priporočamo pogosto sproščanje pogleda v daljavo (vsakih 20 min za 20 sekund).
  • Učenje in pisanje naj otrok opravlja pri dobri svetlobi.
  • Pri branju in pisanju naj ne »leze« v knjigo, razdalja med glavo in knjigo naj bo enaka dolžini podlakti, računalnik naj bo vsaj 40 cm stran, televizija pa vsaj 3 m.
  • Časovno omejimo čas, ki ga preživi otrok v prostem času na računalniku, telefonu ali tablici.
  • Vsaj 2 uri na dan naj otroci preživijo zunaj na dnevni svetlobi.

Kdaj na pregled k okulistu?

Slabši vid pri otroku je treba odkriti čim prej, saj je zdravljenje v zgodnjem otroštvu lahko bistveno bolj učinkovito. Če ne ukrepamo pravočasno, se lahko zgodi, da se vid ne razvije dobro in ostane celo življenje slabši. Take težave kasneje v odrasli dobi ni mogoče več popraviti. Slabši vid pa ni vedno posledica dioptrije. Tudi pri otrocih so lahko prisotne različne očesne bolezni, ki jih je treba odkriti in zdraviti čim prej.

Ima vaš šolar ali dijak katere od zgoraj naštetih težav? Vabljeni v naše ambulante in optike, kjer bomo preverili njihov vid, in če bo potrebno, svetovali pri nakupu očal, da jih bodo radi nosili. Morda se ravno v slabšem vidu vašega otroka skriva razlog za kakšno od težav v šoli. Splača se preveriti, rešitev za težave je včasih lahko tudi preprosta. 


Urša Pečjak

dr. med., spec. oftalmologije in mama štirih šoloobveznih otrok


Preberite tudi:

Specialistični pregledi

Znebiti se očal za branje

Kaj se zgodi ko “roke postanejo prekratke”? Po 40. letu starosti se začne pojavljati starostna daljnovidnost....

Več

Specialistični pregledi

Kako izbrati kakovostna sončna očala?

Če so za vas sončna očala predvsem modni dodatek, ki jih menjujete glede na razpoloženje ali obleko in jih zat...

Več