Slab vid se ne pojavlja vedno na obeh očeh hkrati. Nenadno poslabšanje vida na enem očesu največkrat nastopi brez bolečin. Lahko gre za trajno ali le prehodno stanje, ki se izboljša. Prehodna poslabšanja vida so lahko povezana tudi s sistemskimi in nevrološkimi obolenji.
Po 50. letu starosti so pogostejše vnetne avtoimune bolezni, kot je gigantnocelularni arteritis. Pri slednjih so prehodnemu enostranskemu poslabšanju vida lahko pridruženi utrujenost, izguba telesne teže, bolečine pri žvečenju, glavobol, občutljivo lasišče in občasni dvojni vid. Nenadno prehodno poslabšanje vida je lahko tudi znak povišanega intrakranialnega tlaka (pritiska možganske tekočine) ali prehodnih motenj prekrvavitve očesa.
Migrena je najpogostejši vzrok prehodnega poslabšanja vida na enem očesu pri mlajših. Težave z vidom trajajo do 60 minut in se kažejo kot nepravilni svetleči vzorci ter izginjanje dela vidnega polja. Temu po navadi sledijo enostranski glavobol, slabost in občutljivost na svetlobo.
Pogostejši vzrok nenadnega enostranskega poslabšanja vida je odstop mrežnice. Po navadi se kaže s pojavom številnih plavajočih motnjav, bliskanjem in izpadom v vidnem polju. Ta spominja na zaveso oz. pajčevino, ki se širi proti centru. Pogost vzrok trajne enostranske okvare vida so še motnje v prekrvavitvi mrežnice ali vidnega živca. Kažejo se s hipno izgubo vida, ki lahko zavzema celotno ali le del vidnega polja. Trajno enostransko poslabšanje vida je lahko še posledica bolezni roženice (npr. otekline roženice pri keratokonusu) ali krvavitev v steklovino (pri zapletih sladkorne bolezni, poškodbi očesa ali bolezni mrežnice).
Kadar poslabšanje vida spremlja bolečina gre lahko za znotraj očesno vnetje, glavkomski napad ali okužbo roženice. Poslabšanje vida in bolečine pri premikanju očesa lahko nakazujejo na vnetne bolezni optičnega živca.
Najpogostejši vzrok postopnega slabšanja vida na enem očesu je siva mrena. Postopno poslabšanje vida je lahko tudi posledica zamotnitve lečne ovojnice po operaciji sive mrene. Bolezni rumene pege, kot so starostna degeneracija, različne distrofije ali otekline rumene pege, prav tako lahko povzročajo postopno slabšanje vida. Značilen za obolenja rumene pege je slabši centralni vid, težave pri branju in prepoznavanju obrazov. Kadar postopno slabšanje vida spremljajo težave z barvnim vidom in izpadi v vidnem polju, je potrebno izključiti bolezni vidnega živca, kot so glavkom, utesnitev, vnetne in dedne bolezni vidnega živca.
Obstaja mnogo vzrokov za poslabšanje vida na enem očesu. Nekatera stanja lahko uspešno pozdravimo. Tveganje za nekatera obolenja lahko zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Najpomembneje je, da pri vsakem nenadnem poslabšanju vida takoj poiščemo zdravniško pomoč. Pri nekaterih stanjih, kot je na primer odstop mrežnice, lahko vid povrne le takojšnje zdravljenje.