Dioptrija, najpogosteje kot kratkovidnost, se pojavi praviloma med 8. in 15. letom starosti. Običajno narašča nekje do sredine dvajsetih let. Pomembno je, da z obdobnimi pregledi sledimo njenemu spreminjanju. Hitro naraščanje dioptrije zvečuje verjetnost nastanka visoke kratkovidnosti, lahko pa je tudi znak očesnega obolenja.
Pri otrocih in mladostnikih obstajajo načini za upočasnitev naraščanja dioptrije. To je v primeru hitrega večanja dioptrije pomembno, saj se z večanjem dioptrije zvečuje tveganje za očesna obolenja, ki lahko trajno okvarijo vid. Pri mladostnikih in odraslih je lahko spreminjanje dioptrije tudi prvi znak obolenja roženice, ki ga imenujemo keratokonus. Če te bolezni tanjšanja roženice ne spoznamo pravočasno, lahko vodi v trajno okvaro vida.
Spreminjanje dioptrije pa se lahko pojavlja tudi kasneje v odrasli dobi in starosti. Zaradi postopnega zmanjševanja prožnosti očesne leče okoli petdesetega leta vsi pričnemo opažati težave starostne daljnovidnosti. Zanjo je značilno slabšanje bližinskega vida. Sprva si pomagamo z odmikanjem rok in povečevanjem tekstov na računalniku, kasneje so potrebna bralna očala. A tudi za starostno obdobje velja, da je spreminjanje dioptrije lahko povezano z očesnimi obolenji. Najpogostejši vzrok za to je siva mrena. Sprva lahko siva mrena povzroči celo prehodno izboljšanje bližinskega vida in zmanjšanje starostne dioptrije. Z napredovanjem sive mrene pa vid postaja vedno bolj meglen.
Hitro povečevanje dioptrije pri otrocih in mladostnikih je potrebno zdraviti
Hitro povečevanje dioptrije, še posebej kratkovidnosti, zvečuje verjetnost nastanka visoke dioptrije. To je povezano z večjim tveganjem za bolezni mrežnice in tudi za zeleno mreno. Problem naraščanja dioptrije ni le oviranost zaradi visoke dioptrije, pač pa tudi večje tveganje za očesna obolenja, ki lahko povzročijo trajno okvaro vida. V obdobju odraščanja lahko hitrost naraščanja dioptrije upočasnimo s predpisom posebnih kontaktnih leč ali dioptrijskih stekel. Včasih to kombiniramo še s terapijo z atropinskimi očesnimi kapljicami.
Z zgodnjo prepoznavo keratokonusa preprečimo izgubo vida
Keratokonus je obolenje očesne roženice, sprednjega prozornega dela očesnega zrkla, preko katerega v oko vstopa svetloba. Prvi znak je običajno hitro spreminjanje dioptrije in astigmatizma. Vidne ostrine z očali praviloma ne moremo polno korigirati, boljšo korekcijo lahko dosežemo s kontaktnimi lečami. Z napredovanjem keratokonusa se očesna roženica mestoma tanjša in vedno bolj boči. To sproži pojav brazgotinjenja in motnjav v roženici ter izrazito okvarja vidno ostrino. Zgodnje zdravljenje z metodo Crosslinking lahko to bolezen ustavi v fazi, ko ne vpliva na vid in ga tako ohranimo.
Spremljanje dioptrije je lahko prvi znak sive mrene
Siva mrena je obolenje, pri katerem nastaja motnjava v očesni leči. Povzroča slabšanje vidne ostrine, težave z bleščanjem in slabšim zaznavanjem barv. Prehodno se lahko zaradi preoblikovanja očesne leče sicer izboljša bližinski vid in spremeni starostna dioptrija. Spreminjanje dioptrije v odrasli dobi in starosti je torej lahko tudi prvi znak sive mrene.