Nazaj

Kaj svetujem pri novo odkriti kratkovidnosti pri otrocih

Urša Pečjak, dr. med.

Urša Pečjak, dr. med.
specialist oftalmologije

6682-3 min04. 02. 2025

kratkovidnostnasvetipri otrocih

Kratkovidnost ali miopija, je zelo pogosta refrakcijska napaka očesa. Ljudje, ki so kratkovidni, dobro vidijo na blizu, njihov vid na daleč pa je meglen. Do tega pride, ker zrklo preveč zraste ali pa je lomna moč očesa prevelika. Pojavnost kratkovidnosti v razvitem svetu izredno hitro narašča. Če je v Evropi kratkovidna skoraj polovica prebivalstva, ta delež v nekaterih delih Azije že presega 80 odstotkov.

Ko se v ambulanti srečam z otrokom, pri katerem se je pojavila kratkovidnost, sta zame pomembni dve stvari. Prva je, da s predpisom ustreznega optičnega pripomočka zagotovim otroku dober vid. Ta ni pomemben samo zaradi izboljšanja kvalitete življenja, ampak tudi za dober in simetričen razvoj vidne poti v možganih, ki poteka v zgodnjem otroštvu. Druga, pa je, da z ukrepi, ki so nam danes na razpolago, čim bolj upočasnim napredovanje kratkovidnosti in rast očesa. S tem namreč lahko zmanjšam tveganje za zaplete povezane s kratkovidnostjo, pozneje v življenju. To je predvsem pomembno, kadar se kratkovidnost pojavi zgodaj, v prvi polovici osnovne šole in pri tistih, katerih starši imajo tako dioptrijo. Verjetnost razvoja visoke kratkovidnosti je v tem primeru namreč precej višja.

Kaj svetujem staršem in otrokom:

  • Poskrbite, da vaš otrok čim več časa, približno 2h dnevno, preživi v igri na prostem. Izpostavljenost naravni svetlobi ima namreč zaščitni učinek na razvoj kratkovidnosti.
  • Otroku omejite količino bližinskega dela. Pri šolarjih naj to ne bo daljše od 2h dnevno. Delo za šolo v ta čas ni vključeno. Čedalje večja količina bližinskega dela, ki so mu otroci danes izpostavljeni, namreč neugodno vpliva na rast minus dioptrije.
  • Pri daljšem bližinskem delu je pomembno sproščanje pogleda v daljavo, vsakih 20 min, za 20 sekund (pravilo20/20).
  • Knjiga ali računalniški zaslon naj ne bosta preblizu. Minimalna oddaljenost naj bo dolžina otrokove podlakti. Pazite tudi na primerno svetlobo.
  • Potrebne so redne kontrole in pravočasno prilagajanje dioptrije na očalih ali kontaktnih lečah. Prenizka dioptrija na očalih namreč, nasprotno s splošnim prepričanjem, ne ustavlja, ampak celo pospešuje naraščanje dioptrije.

Kakšni ukrepi so še na voljo za upočasnitev napredovanja kratkovidnosti:

  • Tistim, ki jim dioptrija kljub rednemu nošenju primernih očal hitreje napreduje, predpišem posebna korekcijska stekla. Njihova optika omogoča jasen vid, poleg tega pa s posebno tehnologijo defokusa (zameglitve dela vidnega polja) deluje zaviralno na rast dolžine zrkla. To lahko upočasni rast kratkovidnosti za približno 50 odstotkov.
  • Za otroke ki, predvsem zaradi športa, poleg očal pogosto uporabljajo kontaktne leče, so na voljo take, ki pomagajo pri obvladovanju kratkovidnosti. Gre za dnevne kontaktne leče za enkratno uporabo. Imajo posebno optično zasnovo z dvojnim fokusom, ki ob rednem nošenju lahko zavira rast kratkovidnosti tudi do 50 odstotkov.
  • Poleg predpisa posebnih korekcijskih stekel za očala ali kontaktnih leč, se ob hitrejšem napredovanju dioptrije lahko odločim tudi za zdravljenje s kapljicami Atropina v nizkih koncentracijah. Zdravilo zaviralno vpliva na rast zrkla in posledično upočasni naraščanje dioptrije. Kapljice si morajo otroci kapati redno, vsak večer pred spanjem.

Priporočljivo je, da se pri vseh kratkovidnih otrocih in pri tistih, kjer zaradi družinske zgodovine posumite, da bi lahko šlo za zgodni razvoj kratkovidnosti, opravi usmerjen oftalmološki pregled. Na podlagi izvidov vam lahko nato svetujem in predpišem ustrezno kombinacijo zdravljenja. Najpomembneje je, da se začne razvoj kratkovidnosti pri otroku spremljati zgodaj, čim prej po pojavu. Tako so vsi opisani ukrepi najučinkovitejši.