Kratkovidnost pri mladostnikih je zelo pogosta in zdi se, da se pojavlja pri vse bolj zgodnji starosti. Pri kratkovidnosti ne gre le za problem slabe vidne ostrine na daljavo, ki jo preprosto izboljšamo z očali ali kontaktnimi lečami. Zgodnji pojav kratkovidnosti povečuje tudi verjetnost napredovanja dioptrije do visokih vrednosti. To je zaskrbljujoče, saj visoka kratkovidnost preko -6 povečuje tveganje za razvoj mnogih očesnih obolenj, ki lahko privedejo do trajne okvare vida.
Pogostost kratkovidnosti pri različnih družbah in rasah precej variira. Najbolj je razširjena v jugovzhodni Aziji, kjer se pojavlja pri preko 80% otrok in mladostnikov. V Evropi je po različnih podatkih kratkovidnih med 20% in 40% ljudi. Bolj kot to skrbi podatek, da pogostost kratkovidnosti v zadnjih desetletjih hitro narašča. Meta analiza izsledkov 145 raziskav, objavljena v ugledni medicinski strokovni reviji Lancet, priča o tem, da se je pogostost kratkovidnosti od povprečno 17% v letu 1960 povečala kar na 47% v letu 2010.
Mnenja o tem, kaj so vzroki za naraščanje pogostosti kratkovidnosti niso enotna. Med razlogi, ki prispevajo k temu, se omenja pomanjkanje zadrževanja otrok na prostem. Kako to vpliva na pojav kratkovidnosti, ne znamo pojasnit, povezuje pa se z zmanjšano izpostavlzjenostjo dnevni svetlobi ter manj pogostim gledanjem predmetov v daljavi. K naraščanju pogostosti kratkovidnosti naj bi prispevala tudi vse pogostejša uporaba računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Problematična je zlasti uporaba teh naprav pri otrocih in mladostnikih za preživljanje prostega časa in sproščanje. Dolgotrajno zrtje v ekrane na majhne razdalje, verjetno spodbuja razvoj kratkovidnosti in nepravilno rast očesnega zrkla.
Možno je, da k porastu kratkovidnosti prispevajo tudi dejavniki okolja, kot je intenzivna urbanizacija s stalno izpostavljenostjo umetni osvetlitvi. Nenazadnje je možno, da je pomemben dejavnik tudi organizacija šolskega sistema, ki otroke in mladostnike sili v dolgotrajno bližinsko delo, kot sta branje in pisanje.
Z zavedanjem teh dejstev lahko poskušamo delovati preventivno z usmerjanjem otrok k omejevanju uporabe tablic in pametnih telefonov ter s spodbujanjem prostočasnih in športnih aktivnosti na prostem.
Morda lahko že majhni ukrepi pomagajo, da bo kdo manj z očali ali vsaj z nižjo dioptrijo.