Kratkovidnost, ki jo poznamo tudi kot minus dioptrijo, povzroča slab vid na daljavo. Kratkovidnih je že približno 30 % svetovnega prebivalstva. Ta odstotek raste tako hitro, da bo po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) do leta 2050 kratkovidna že polovica človeštva. Nedavno je Ameriška narodna akademija znanosti (NAS) spremenila definicijo kratkovidnosti. Ne opredeljuje je več zgolj kot refrakcijske napake, temveč kot bolezen. Visoka kratkovidnost (nad -6 dioptrij) namreč dolgoročno povzroča resne bolezenske spremembe, ki lahko poslabšajo vid in vodijo celo do slepote. Irski oftalmolog dr. Ian Flitcroft je v nedavni raziskavi dokazal, da tveganja za očesne bolezni, kot so odstop mrežnice, glavkom, siva mrena in miopna makulopatija, naraščajo sorazmerno z višino dioptrije.
Kratkovidno oko je anatomsko drugačno –zrklo je daljše od običajnih 24 mm. Ta razpotegnjenost povzroča večjo občutljivost očesnega ozadja. To lahko privede do razpok na mrežnici, večje je tveganje nastanka glavkoma in sive mrene. Zdravljenje teh stanj je pri kratkovidnih bolnikih bolj zapleteno in pogosteje privede do zapletov. Še posebej nevarna za poslabšanje vida pri visoki kratkovidnosti je miopna makulopatija. To je bolezen očesnega ozadja, ki se pogosto razvije, ko dolžina očesa preseže 26 mm. Pri obolenju se pojavijo degenerativne spremembe na rumeni pegi, osrednjem delu mrežnice, odgovornem za oster vid. Takšne okvare lahko trajno poslabšajo vid ali celo povzročijo slepoto.
Nedavno sem v ambulanti obravnavala bivšo sošolko. Že v srednji šoli imela okoli dioptrijo -8. Kmalu, ko se je napredovanje kratkovidnosti ustavilo si je z lasersko operacijo odpravila dioptrijo. Še sedaj se jo spominjam kako je bila srečna, ko je ponovno spregledala in videla ostro. Laserska operacija je seveda odličen in dolgoročno učinkovit način za popravo vidne ostrine, tudi pri razmeroma visoki kratkovidnosti. A tak poseg ne popravi podaljšanja očesnega zrkla. Vsa tveganja za očesne bolezni v starosti kljub odpravi dioptrije ostajajo. In tako je bilo tudi v primeru moje sošolke. Njena visoka dioptrija iz otroštva je prispevala k razmeroma zgodnjemu pojavu sive mrene. Ko sem ji operirala sivo mreno pa se je šele res zapletlo. Njen vid po operaciji se je pričel nepričakovano poslabševati. Pregled je razkril nastanek z visoko kratkovidnostjo povezane bolezni očesnega ozadja, miopne makulopatije. Zdravljenje z injekcijami zdravila anti-VEGF, ki zavira bolezensko razraščanje žilja v mrežnici je bilo na srečo uspešno. Njej vid se je s terapijo kmalu popravil a bolezenske spremembe mrežnice, posledica visoke kratkovidnosti iz otroštva ji ostajajo. Skupaj le upava, da ne bodo napredovale v poslabšanje vida.
Danes vse bolj razumemo povečana tveganja za očesna obolenja pri visoki kratkovidnosti. Naš strokovni pogled na probleme kratkovidnosti se spreminja v svojih temeljih. Vse pomembnejša sta zgodnja prepoznava in obvladovanje napredovanja kratkovidnosti. Na srečo že imamo nekaj učinkovitih možnosti za upočasnjevanje napredovanja kratkovidnosti. Novejše raziskave kažejo odlične rezultate posebnih očal s tehnologijo perifernih defokusnih stekel (kot so stekla MiyoSmart) ter posebnih kontaktnih leč (MiSight). Ti pripomočki lahko ob pravočasni ter dosledni uporabi upočasnijo napredovanje kratkovidnosti kar za 50–60 %. Poleg optičnih rešitev se je kot učinkovita izkazala tudi terapija z nizkimi dozami kapljic atropina. Ta prav tako zmanjša hitrost napredovanja kratkovidnosti za do 60 %. Izpostavila bi podatek, da zmanjšanje kratkovidnosti za le eno dioptrijo v otroštvu, zniža tveganje za razvoj miopne makulopatije kar za 40 %. Svetovna zdravstvena organizacija zato kratkovidnost uvršča med bolezni, ki jih je možno preprečiti ali vsaj omiliti s pravilnim pristopom.
Poleg medicinskih načinov je pri zmanjševanju napredovanja kratkovidnosti ključen tudi življenjski slog otrok. Mnoge raziskave so pokazale, da že dve uri dnevno preživeti na naravni svetlobi učinkovito zmanjšujeta tveganje za nastanek kratkovidnosti pri otrocih. Nujno je torej, da otrokom zagotovimo ustrezne pogoje za razvoj vida – več gibanja na prostem, manj gledanja od blizu in pravočasno ukrepanje ob prvih znakih težav z vidom. Priporočam še se omejevanje uporabe zaslonov, pravilno osvetlitev pri branju ter redne očesni pregledi od petega leta dalje. Na tak način je možno učinkovito zmanjšati tveganje nastanka visoke kratkovidnosti, kar lahko preprečil številne resne zaplete z vidom v odraslem obdobju.