Ena pogostejših težav zaradi katere ljudje obiščejo našo ambulanto je bliskanje. Ob takih spremembah so ljudje zelo zaskrbljeni in po navadi pridejo hitro. Znano je namreč, da je lahko bliskanje pred očmi povezano z resnejšimi spremembami na mrežnici, ki včasih potrebujejo tudi kirurško zdravljenje.
Bliskanje je širok pojem. Sem ljudje prištevajo: migotanje v vidnem polju, iskrenje, utrinke, bliske kot strele. Lahko traja več ur ali le sekundo in se včasih ponavlja. Nekateri bliske lahko locirajo le na eno oko ali del vidnega polja. Prisotno je lahko preko celega dneva, ali pa samo v temi. Nekaterim vrstam bliskanja sledi glavobol. Večina teh svetlobnih fenomenov ni povezanih z očmi. Rada bi, da bi se izognili zmedi in ločili tiste vrste bliskanja, ki so lahko potencialno nevarne za zdravje oči in potrebujejo oftalmološki pregled od tistih, ki niso očesnega izvora. Veliko je namreč takih, ki zdravljenja sploh ne potrebujejo. Zato sem tukaj zbrala nekaj napotkov v katerih primerih in kako hitro je potrebno na očesni pregled.
Kdaj je bliskanje lahko nevarno?
Bliski se pogosto prožijo ob vleku na mrežnico, ker to vzdraži čutne celice. Ob tem lahko pride do raztrganja ali celo odstopa mrežnice. Take bliske bomo videli samo v temi, najpogosteje zvečer ali zjutraj. Pojavi se svetlobna strela (kot pri nevihti ali bliskavici fotoaparata), ki traja manj kot sekundo in se lahko ponavlja. Po navadi jo opazimo pri strani v vidnem polju in lahko opredelimo pred katerim očesom. Potencira se ob hitrem dvigu pritiska v glavi ali očesu (kašljanje, kihanje) in ob nenadnih premikih očesa v skrajne lege. Pomemben je tudi trend pojavljanja. Če tako bliskanje opazimo nekajkrat letno ko na primer močneje kihnemo, verjetno ne bo nič hudega. Ko pa se bliski stopnjujejo in jih začnemo opažati večkrat zaporedoma več dni, je potrebno preveriti kaj se dogaja. Velikokrat se takim svetlobnim fenomenom pridružijo tudi motnjave raznih oblik in velikosti (muhe, saje, oblački, meglice, drobne pikice…), ki plavajo v vidnem polju. Če torej opažate kaj od zgoraj naštetega, ali kombinacijo teh sprememb je nujno, da se opravi pregled pri očesnem zdravniku v 1-2 dneh.
Kdaj bliskanje ni očesnega izvora in nam ni treba skrbeti?
Zelo pogosto nas ljudje obiščejo, ker jih prestrašijo dalj trajajoče svetlobne spremembe v vidnem polju. Opišejo jih kot migotanje slike, svetlobni cik-cak, iskrenje, lomljeno sliko ali kot bi gledali skozi vodo. Pojavijo se po desni ali levi strani vidnega polja (lahko tudi preko celotnega vidnega polja). Vidimo jih z obema očesoma. To preverimo tako, da izmenično pogledamo z enim in drugim očesom. Trajajo približno 10 min do ene ure, opazne pa so tudi pri dnevni svetlobi. Počasi se razširijo navzven in izzvenijo spontano. Včasih jim sledi glavobol. Take vrste bliskanja povezujemo z obdobji večjega stresa, lahko tudi v kombinaciji z nizkim krvnim pritiskom in dehidracijo. Tako je videti tudi avra pri ljudeh, ki imajo migrenske glavobole. Ker spremembe niso očesnega izvora, pregled pri oftalmologu ni potreben. Svetujemo dobro hidracijo, krajši počitek in meritev krvnega pritiska. S takimi motnjami se občasno sreča veliko ljudi. Če se začnejo pojavljati zelo pogosto ali se jim pridružijo močnejši glavoboli, svetujem posvet z nevrologom.