Če le občasno v očeh občutite nelagodje, srbečico, občutek tujka, gre lahko preprosto za neprespanost, izpostavljenost suhemu zraku ali premajhno uživanje tekočin. Dolgotrajne težave pa so pogosto posledica bolezni očesne površine.
Kaj je bolezen očesne površine?
Bolezen očesne površine je okvara sprednjih zunanjih očesnih delov, kar zajema Meibomove žleze, roženico in veznico. Izrazi se z občutkom tujka, rezanjem, pekočimi občutji, srbečico, zlepljenimi vekami, občasnim meglenjem vida, bleščanjem, penastim izločkom ali celo solzenjem. Bolezen očesne površine je širok pojem, ki zajema bolezen suhega očesa, blefaritis (kronično vnetje robov vek), disfunkcijo Meibomovih žlez, očesno rozaceo, nevrotrofične keratitise (vnetja roženice) in stanja po očesnih operacijah.
Kako zdravimo bolezen očesne površine?
Različne oblike bolezni zdravimo z različnimi strategijami, ki vključujejo uporabo kapljic za vlaženje očesa, kapljice v obliki zdravil, čepke za solzevode, gretje in čiščenje vek, sodobne tretmaje kot so LipiFlow in OptiLight IPL, nove raziskave pa dokazujejo tudi učinkovitost uporabe plazme.
Kaj je plazma?
Plazma je kri, ki smo ji odstranili rdeče krvničke in je bogata s trombociti, maščobnimi kislinami ter rastnimi proteini. Ima izrazite regenerativne sposobnosti, saj sproži razmnoževanje celic in stimulira regeneracijo oz. zdravljenje v področju, kamor jo apliciramo. Zaradi svojih značilnosti se uporablja pri široki paleti stanj; vse od športnih poškodb, poškodb sklepov pa do zdravljenja plešavosti. V zadnjem času se vse več uporablja tudi za obnovitev očesne površine.
Kako pripravimo plazmo?
Priprava je povsem enostavna. Najprej odvzamemo majhno količino pacientove lastne krvi. S centrifugo ločimo plazmo s trombociti od ostalih delcev krvi. Vzorec s pomočjo injekcije v lokalni anesteziji vbrizgamo pod veznico v predelu zgornje veke. Plazma se v naslednjih dneh postopno z difuzijo sprošča in enakomerno prehaja na celotno površino očesa ter spodbuja obnovo celic veznice in roženice.
Ali obstajajo tveganja pri zdravljenju s plazmo?
Apliciranje plazme je poseg z minimalnim tveganjem za stranske učinke. Pri pripravi plazme odvzamemo majhno količino krvi. Pomembno je, da pred odvzemom niste dehidrirani in da niste lačni, saj s tem zmanjšate verjetnost omedlevice. Na mestu odvzema se lahko pojavita podplutba in rahla bolečina. Na mestu kjer plazmo apliciramo je lahko krajši čas prisotna bolečina oz. občutek napetosti, lahko poči kakšna žilica, kar ne povzroči nobene trajne okvare ali škode. Glede na to, da se posameznika zdravi z lastno krvjo ni skrbi za alergijske reakcije.
Kakšna je razlika med zdravljenjem s plazmo in uporabo avtolognega seruma?
Avtologni serum je prav tako kot plazma preparat iz lastne krvi, ki pa se ga pripravi v obliki za apliciranje v oko v obliki kapljic. Gre za priznano zdravljenje, ki pa je zamudno. Kapljice je potrebno namreč večkrat dnevno kapati v oko za daljše obdobje. Zdravljenje s plazmo zajema aplikacijo pod veznico, ki se opravi 1 krat oziroma se po potrebi ponavlja na nekaj tednov do mesecev (odvisno od narave obolenja). Zadnje raziskave kažejo na to, da je zdravljenje s plazmo bolj učinkovito kot z avtolognim serumom.
Imam hudo obliko bolezni suhega očesa z odsotnostjo solz (Sjögrenov sindrom), je to zdravljenje pravo zame?
Možno je tudi zdravljenje hudega pomanjkanja solz pri posameznikih s Sjögrenovim sindromom, vendar v teh primerih apliciramo plazmo neposredno v solzno žlezo, kjer je prisotna okvara. Apliciranje v tem primeru opravimo 1-krat na mesec za obdobje treh mesecev, nato po potrebi.