Demenca predstavlja ogromno breme tako za prizadete družine kot tudi za celotno družbo, saj njena razširjenost skokovito narašča in postaja resen javnozdravstveni problem. V letu 2020 je na svetu za demenco trpelo kar 50 milijonov ljudi, številka, ki se utegne v naslednjih 25 letih potrojiti. Proučevanje dejavnikov tveganja, ki prispevajo k razvoju te neozdravljive bolezni, je zato ključno za obvladovanje njenega naraščanja.
Prejšnji mesec je mednarodna skupina za preventivo demence v priznani medicinski reviji “Lancet” objavila nova priporočila za zmanjševanje tveganja demence. Doslej znanim 12 dejavnikom tveganja so, na podlagi najnovejših raziskav, dodali še dva: nezdravljeno poslabšanje vida v starosti in povišano krvno vrednost LDL holesterola. Sedaj poznamo 14 ključnih dejavnikov tveganja, ki vključujejo še: kajenje, povišan krvni tlak, nizko stopnjo izobrazbe, izgubo sluha, debelost, depresijo, fizično neaktivnost, diabetes, prekomerno uživanje alkohola, poškodbo možganov, onesnaženost zraka in družbeno izolacijo.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko z odpravo vseh znanih dejavnikov tveganja pojavnost demence zmanjšali za polovico. Poslabšanje vida naj bi bilo odgovorno za razvoj približno 1,8 % primerov demence, kar v Združenih državah Amerike pomeni približno 100.000 pacientov – do leta 2050 pa bi se ta številka lahko povzpela na 250.000. Priložnost za zmanjšanje tveganja, povezanega s slabim vidom, se skriva predvsem v zdravljenju vzrokov slabovidnosti, ki so odpravljivi. Mednje sodijo korekcija vidne ostrine s primernimi očali, operacije sive mrene in zdravljenje starostno pogojene degeneracije rumene pege.
V zadnjem času postaja vse bolj jasno, zakaj je slabšanje vida povezano z razvojem demence. Zmanjšano zaznavanje okolice zaradi slabega vida predstavlja veliko kognitivno breme za možgane, kar lahko sproži spremembe v možganskem delovanju in strukturi, povezane z razvojem demence. Ohranjanje dobrega vida je torej eden pomembnih načinov za zmanjševanje tveganja za demenco. To lahko dosežemo z zdravo in uravnoteženo prehrano, v starosti pa se priporoča tudi uživanje luteina oziroma prehranskih dopolnil, bogatih z vitamini za očesno ozadje. Pomemben del preventive so tudi redni očesni pregledi, ki vključujejo spremljanje kakovosti vida. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem vzrokov za slabšanje vida lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju tveganja za demenco.
Slabšanje vida v starosti ni zgolj neizogiben del staranja, ampak pomemben dejavnik tveganja za razvoj demence. Ohranjanje dobrega vida skozi vse življenje je ključnega pomena za ohranjanje zdravja možganov. Redni očesni pregledi in pravočasno ukrepanje pri težavah z vidom lahko pomembno pripomorejo k preprečevanju te izčrpavajoče bolezni. Naj bo skrb za oči del vašega vsakdana – s tem boste ohranjali tudi zdravje vaših možganov.