Operacija, pri kateri starostno okvarjeno motno očesno lečo nadomestimo z umetno, učinkovito povrne vid. Kot vsak poseg tudi ta operacija zahteva določeno obdobje okrevanja. Na potek okrevanja in vid po zaključenem zdravljenju vplivajo napredovalost sive mrene ob operaciji, spremljajoča obolenja očesa, predhodna dioptrije pa tudi vrsta leče, ki jo uporabimo.
Pri napredovali sivi mreni, je okvarjena očesna leča lahko zelo trda.
Očesna leča, ki jo pri operaciji sive mrene nadomestimo z umetno, leži v ovojnici, tik za šarenico. Nahaja se torej v sprednjem delu očesa. Kirurg pri posegu do leče z drobnimi inštrumenti dostopa skozi dva le dober milimeter velika reza na robu roženice. Roženica je sprednji prozorni del očesnega zrkla, skozi katerega v oko prehaja svetloba. Pri napredovali sivi mreni, je okvarjena očesna leča lahko zelo trda. To zahteva več časa, manipulacije inštrumentov in energije ultrazvočnega aparata, s katerim kirurg okvarjeno lečo razcepi v drobne delce in odstrani iz očesa. Vse to vpliva na okrevanje po posegu. Pri zahtevnejših in daljših operacijah sive mrene je lahko roženica zato prehodno motna, kar upočasni vračanje vidne ostrine. Razlika v okrevanju med enostavno operacijo sive mrene, kjer je vidna ostrina odlična že naslednji dan in med zahtevno operacijo, kjer včasih preteče nekaj tednov do vzpostavitve polne vidne ostrine, je lahko velika.
Na okrevanje po posegu vplivajo tudi morebitna očesna obolenja.
Pomemben dejavnik je stanje očesne mrežnice. To je tkivo na očesnem ozadju s katerim oko zaznava svetlobo. Bolezni mrežnice kot je degeneracija rumene pege, lahko močno zmanjšujejo vidno ostrino. Zlasti pri z visoki kratkovidnosti lahko pride tudi do odstopa mrežnice, kar zahteva dodatno zdravljenje oziroma operativni poseg. Očesno ozadje se lahko na operacijo sive mrene odzove z vnetjem. Tudi to upočasni okrevanje in povrnitev vidne ostrine. Z namenom ocene tveganj povezanih z operacijo sive mrene, v Moreli ob pregledu za operacijo sive mrene vedno opravimo skrben pregled in računalniško slikanje očesnega ozadja.
Skrb za dobro okrevanje se prične že na dan operacije.
Prvo priporočilo je, da neposredno po posegu čim več počivate z zaprtimi očmi. Izogibajte se prepihu, prašnim prostorom ter delu na računalniku oziroma ne obremenjujte oči z gledanjem ekranov. Po operaciji zdravnik natančno pojasni, katera zdravila je potrebno jemati. Vsa v obliki kapljic. Običajno se predpiše kortikosteroidne kapljice z dodatkom antibiotika ter kapljice antirevmatika. Ta kombinacija zdravil najučinkoviteje varuje oko pred nastankom bakterijske okužbe ter zavira vnetno reakcijo očesa, ki se lahko razvije kot odziv na operacijo. Pomembno je, da se ta zdravila jemljejo natančno po navodilih in da se jih ne opušča. Tretje kapljice, ki jih je potrebno uporabljati prve tedne po posegu čim več, so umetne solze. Površina očesa je zaradi posega bolj suha in sestava naravnih solz je zlasti zaradi vkapavanja zdravil spremenjena. S pogostim vkapavanjem umetnih solz je zato potrebno skrbeti za ohranjanje primerne vlažnosti očesa.
Prvi kontrolni pregled opravimo že prvi dan po posegu. Odvisno od vida in odziva očesa na operacijo se prilagodi pogostost jemanja zdravil oziroma doda dodatna. Po zahtevnejših posegih ali pri počasnejšem izboljševanju vidne ostrine, so včasih potrebni dodatni kontrolni pregledi. Končni pregled po operaciji sive mrene je približno mesec dni po posegu. Takrat se tistim s standardno lečo predpiše bralna očala. V primeru operacije z lečo z razširjenim fokusom ali multifokalno lečo ta praviloma niso potrebna. Te leče zagotavljajo brez očal dobro vidno ostrino na blizu in daleč.