Spominjam se pacientke, ki je redno prihajala v mojo ambulanto na preglede zaradi degeneracije rumene pege. Vedno je želela, da jo pregledam jaz. Prisegala je na samokontrolo z Amslerjevo mrežo in redno jemala prehranske dodatke za mrežnico. Dolgo je kazalo, da bolezen ne napreduje in da njen vid ostaja stabilen. Ob enem izmed kontrolnih obiskov pa je potožila: »Doktorica, ne vidim več dovolj dobro, da bi kuhala, še križank ne morem rešiti in očala mi ne pomagajo!«
Po pregledu je bila diagnoza jasna – razvila se ji je siva mrena. Zgodbe, kot je ta, niso redke. Degeneracija makule je razmeroma pogosto starostno obolenje rumene pege mrežnice. Pri mnogih napreduje počasi, včasih pa pride tudi do nenadnega poslabšanja vida. Eden od razlogov za to je lahko tudi siva mrena. Odločitev za operacijo v takšnem primeru ni preprosta.
Težava operacije sive mrene pri okvari rumene pege je, da lahko operativni poseg negativno vpliva na potek osnovne bolezni in pospeši degeneracijo rumene pege. Najbolj previdni smo pri napredovali (t. i. »vlažni«) obliki degeneracije makule, kjer se pod mrežnico nabira tekočina. Včasih je v teh primerih potrebno predhodno zdravljenje z injekcijami, ki bolezen vsaj delno stabilizirajo. Še večja ovira so napredovane oblike degeneracije makule, pri katerih so v rumeni pegi že prisotne brazgotine. Pri odločitvah nam je v veliko pomoč OCT-preiskava, ki omogoča zelo natančen vpogled v stanje rumene pege.
Pri pacientih z degeneracijo rumene pege si vzamem več časa za pogovor. Pomembno mi je, da pacient razume tako potencialne koristi kot tudi vsa tveganja, povezana z operacijo sive mrene pri degeneraciji rumene pege. Cilj operacije sive mrene v takih primerih je zmanjšati meglenost vida, izboljšati zaznavanje svetlobe ali vsaj olajšati pacientu orientacijo v prostoru.
Pri končni odločitvi, ali pacientu predlagati operacijo sive mrene ob sočasni degeneraciji makule, se vedno znova vračam k naslednjemu izhodišču: če se stanje degeneracije makule poslabšuje, je treba najprej storiti vse, da se napredovanje čim bolj ustavi ali upočasni. Šele ko se bolezen stabilizira ali če siva mrena vid tako izrazito poslabša, da pacientu otežuje osnovne življenjske aktivnosti, svetujem operacijo.
Zgodba pacientke, s katero sem začela, se je končala srečno. Njena bolezen rumene pege je ostala stabilna in ni bistveno napredovala. Pred operacijo sive mrene je razumela, da zaradi okvare rumene pege po posegu ne more pričakovati povsem ostrega vida. Z rezultatom operacije je bila na koncu presrečna. Vid po posegu ji je ponovno omogočal, da je samostojno opravljala vse običajne aktivnosti in brala. Še zdaj se spomnim, kako je ob prvem obisku po operaciji vzkliknila »Spet vidim, spet lahko kuham in uživam v križankah!«