Razmeroma malo znano je dejstvo, da obstaja močna povezava med dolžino in kvaliteto spanca ter zdravjem oči. Pomanjkanje spanja lahko sproži različne očesne težave kot so suhe oči, občutek utrujenosti in napetosti oči. Vpliva lahko tudi na razvoj resnejših obolenj, kot so glavkom, starostna degeneracija rumene pege in celo sive mrene.
Med spanjem so očesne mišice sproščene, očesno površino pa prekrivajo veke. To zagotavlja enakomerno vlaženje površine roženice. V tem času se najučinkoviteje obnavljajo celice veznice. Ta sloj epitelnih celic površino očesa varuje pred vplivi okolice. Pomanjkanje spanja zmanjšuje izločanje solz ter ovira regeneracijo očesne veznice. Oboje lahko sproži težave suhih oči z občutki draženja in rezanja oči.
Pomanjkanje spanja je pogosto povezano z daljšim delom in izpostavljanju zrenja v računalniške ekrane. Slednje je pogost vzrok glavobolov, težav z utrujenostjo in napetostjo oči in meglenim vidom. Pomanjkanje spanja te težave še dodatno stopnjuje. Znana in pogosto citirana avstralska raziskava imenovana »Blue mountains eye study« v kateri so spremljali očesno zdravje preko 3500 posameznikov v obdobju 12 let, je pokazala, da je bila pogostost težav s suhimi očmi bistveno višja pri tistih, ki so v povprečju spali 5 ur ali manj.
Še pomembnejše so povezave med pomanjkanjem spanja in razvojem očesnih obolenj kot so glavkom, degeneracija rumene pege in celo sive mrene. Tveganje za razvoj glavkoma še posebej zvečuje bolezen imenovana spalna apneja. Gre za obolenje, ki je zlasti razširjeno pri ljudeh s prekomerno telesno težo in težavami s smrčanjem. Pri tem obolenju med spanjem prihaja zaradi sprostitve žrelnih mišic do prehodne zapore dihalne poti in s tem do motenj dihanja. To povzroča periodično zniževanje vsebnosti kisika v krvi, kar lahko sproži porast očesnega tlaka in razvoj glavkoma.
Pri raziskovanju povezav med zadostnim spanjem in očesnimi boleznimi so dokazali tudi zvečano tveganje za razvoj starostne degeneracije rumene pege. Gre za očesno obolenje pri katerem postopno propadajo celice na očesnem ozadju. To nepopravljivo zmanjšuje vidno ostrino in lahko sčasoma privede do izgube vida. Z zdravljenjem lahko napredovanje degeneracije rumene pege v najboljšem primeru ustavimo oziroma upočasnimo. Učinkovitega zdravila za povrnitev vida pri degeneraciji rumene pege ni. Preventivno lahko ob uravnoteženi zdravi prehrani in uživanju prehranskih dodatkov bogatih z vitamini in luteinom skrbimo za ohranitev zdravja oči tudi z zadostnim spancem.
Pomanjkanje spanja pa zvečuje tveganje tudi za razvoj verjetno najpogostejšega očesnega obolenja, to je sive mrene. Na razvoj slednje sicer v precejšnji meri vplivata starost in genetskimi dejavniki. Kljub temu pa izsledki raziskav kažejo, da lahko tudi kronično pomanjkanje spanca prispeva k nastanku tega obolenja. V primeru sive mrene sicer lahko vid uspešno povrnemo z operacijo. Navkljub temu, je verjetno boljša rešitev, če se jo lahko ognemo z redno skrbjo za dovolj spanja.